ZDRAVLJENJE RAZCEPA
KONEC POLARIZACIJE
zapis izkušnje iz prvega sklopa srečanj Pris(O)tno TELO : utelešanje skozi gib in glas
Mandorla-ples nasprotij
(april 2021)
Art, Steven DaLuz
Potovanje je bilo riskantno,
saj so prepadi postajali vse globji
in reka me je tolažila spodaj…
Padamo. Padamo v globine sebe. Padamo in padamo navznoter, v svoj lasten razkol, skozi prepad, ki se odpira znotraj nas. Padec traja dolgo, saj smo globoki, globji kot si lahko mislimo. V tem notranjem prostoru srečamo bitje teme, svojo senco, sitnobo, nejevoljneža, nergača, besnega, prepirljivega nekoga, ki vedno najde nekaj, kar mu ni prav, kar mu ni všeč, česar ne mara, kar mu je tuje, kar prezira, ne sprejema. Srečanje z njim/njo izzove notranji boj nasprotujočih se kvalitet. Saj sebe vendar vidimo miroljubne, razumevajoče, cele, ljubeče, civilizirane, …ki traja dokler nam kdo ne stopi na prst, se nam ne obregne ob rame, nas s komolcem v trebuh ali pa reče kaj neprimernega. Takrat pa nas vrže iz tira in pojavi se bitje iz globin, nekultivirano, nerefinirano bivajoče, demon, hudič, rušilna energija, ranjenec. Kako se z njim srečat? Kaj mu reči? Kako ga pomiriti? Najbolje ga je povabiti na ples. In začne se play-fight. Pustimo da se skozi gibanje sprostijo notranji konflikti, kar porojeva in odstira ostala obstoječa notranja konfliktna stanja. Izplešemo jih skozi telo, jih občutimo v celicah, jih prepoznavamo, si jih ogledamo iz vseh zornih kotov. Jih utelešamo. Spremenimo se v bojišče samo…
Ko izplešemo srečanje moškega in ženskega principa v sebi, božansko in človeško, se v tem srečanju horizontalnega in vertikalnega zgodi čudež. Odpre se polje Mandorle, ki je alkemičen proces in zbudi se nekaj popolnoma neznanega, nepričakovanega. Odpre se srce in začne porojevat najbolj nežno, nedolžno, svežo energijo, ki se ustvarja skozi srečišče, na sredini križa. Pojemu mu kot babce, ki pomagajo porojevat novo življenje. In bitje nas preraste in razširi skozi glas, naši glasovi se združijo v eno, v skupno polje. Božanska je ta moč, ki vznika. Tako močna in brez dvoma je tukaj. Raste in se širi navzven. Polje ljubezni se razpira iz našega kroga v prostor in čez stene, širi se čez vse, preplavi Zemljo in Vesolje. Neustavljiva moč je tukaj. Plavamo v tem polju ljubezni in miru. V tistem trenutku je vse že narejeno. Vse, kar lahko naredimo od tam naprej, je zgolj spustiti vajeti. To zdravilno energijo peljemo v svoje življenjske situacije, v družino, v družbo, v politiko, med ljudi v vojni, v svoje odnose. Spustimo jo da začne celiti razcep. Spustimo jo da poboža vsakogar, ki je pozabil da je v resnici cel in ne razklan. To energijo je čutiti kot brezpogojno ljubezen, ki zdravi vsakogar, ki se ga dotakne. Držimo se skupaj, kajti ta frekvenca je fina in jo je potrebno previdno držati. Če jo spustiš, lahko izpuhti kot sapa ali se izniči kot dim. Vračamo se v naše središče, kjer se energija porojeva. Vemo kje je njen vir. Tukaj v tem prostoru pred nami je. Popolnoma dosegljiva in darežljiva, brezpogojna in neskončna. Je energija obilja, ki preplavlja in preplavlja. Pronica skozi vse pore našega razklanega bitja, osebnega in kolektivnega. Ko energija opravi svoje delo jo povabimo vase da se spusti po našem breznu in v globine, kjer prebiva Senčno. Ponovno se srečamo s Sitnim bitjem, ga povabimo na ples in stopi se v naših rokah, v objemu telesa zgubi svojo vsebino. Stopijo se nejevolja in strah, užaljenost in jeza, v zrah izpuhtijo vse zapakirane vsebine, ki jih pospravljamo vanj. Je kot zapakiran kup starega, prašnega, skritega, ki rabi samo pozornost in ljubezen. Ko se v naših rokah stopi on-a, se začne še globje celjenje vseh ostalih drugotnih razcepov, ki izhajajo iz tega. Trenutek je katarzičen, ker je popolnoma nepovraten, ne da se ga več ustaviti. Vse naenkrat se postavlja na svoje mesto. Vse v nas se zaceli.
Nato spustimo to energijo v svoje korenine, svojo preteklost, kolektivne travme svojih prednikov, v vse kolektivne bolečine ločenosti in razkola. Pustimo se ozdraviti skozi korenine, temelj naše trdnosti. Bolj kot so tvoje korenine zdrave in globoke, bolj trdno stojiš. Zdi se da smo v brezčasnem prostoru in to je bilo to. Od tega potovanja smo obnemeli. V tem procesu sem dojela kaj je kristusova zavest, kaj je energija brezpogojne ljubezni in sočutja. Izkusila sem, kako je Jezus zdravil. In tega ne bom pozabila. Zapisalo se je v celice, v neizbrisljiv spomin.
Urša